GROSGLOCKNER 3799m - 6. in 7. 7. 2004
Grossglockner nas vabi in pričakuje že nekaj let, vendar nam do sedaj kljub vztrajni želji ni uspelo stopiti na vrh najvišje gore sosednje Avstrije. To nam je uspelo v dneh 06.07. in 07.07. 2004
V torek 06.07.2004 ob 05.00 uri smo se dobili PP Kobarid. Po kavi smo se z lastnimi avtomobili odpeljlai preko MMP Predel, mimo Rajbla, Beljaka, Winklerna do Helingenbluta v Avstriji. Od tam naprej po znameniti Huchalpenstrasse do razgledne ploščadi Franz Josefhaus na višini 2481 m. Tja smo prispeli okoli 10.00 ure. Po krajšem okrepčilu smo se podali na ledenik Pasterze (Pastirica). Po dobro uhojeni poti po ledeniku smo se čez dobro uro začeli vzpenjati proti ledeniku Hofmannskees. Po okoli 4 urah smo prišli do najvišje ležeče koče Erherzog Johannshute, ki leži na višini 3.454 m. V koči smo pomalicali, se namestili in kasneje tudi prenočili.
V sredo, 07.06.2004 ob 07.00 uri smo se po zajtrku podali proti vrhu. Ponoči je zapadlo okoli 10 cm novega snega. Najprej smo se vzpenjali po položnem ledeniku Hofmannskees do prvih težav v prehodu pod Kleines (malim) Glocknerjem. Tukaj se je začelo resno delo naveze. Zatem nas je pot vodila skozi škrbino, ki je praktično najtežji del poti proti vrhu. Zaradi slabšega vremena ni bilo gneče. Ko premagamo to oviro je bila pot proti vrhu najvišjega vrha Avstrije Gross (veliki) Glocknerja 3798 m odprta. Od koče do vrha smo hodili okoli 1 uro in pol.
Slovenci ta vrh imenujemo Veliki Klek in ga imamo nekako za svojega, čeprav je simbol Avstrijcev kot pri nas Triglav. Med prvopristopniki je bil slovenski planinec, alpinist in duhovnik Valentin Stanič. Na vrhu je bil čas samo za nekaj fotografij in krajše razglede po okoliških gorah saj so se občasno oblaki strgali. Nato smo se bomo odpravili do koče, kjer smo se malo odpočili, pojedli kosilo in se odpravili v dolino do svojih avtomobilov. V
poznih večernih urah smo se po isti poti vrnili domov.
Tekst in foto: Stanko BALAŽIČ
MONTAŽ 2753m - 23. 9. 2004
Dne 23.09.2004 smo se člani planinske sekcije ŠD GAMS Kobarid skupaj s prijatelji iz Bovca podali na planinsko turo na 2753 m visoki Montaž v sosednji Italiji.
Montaž je najmogočnejši vrh v zahodnih Julijskih Alpah, katerega je najbolj cenil velik ljubitelj in poznavalec naših gora dr. Julijus Kugy. Med 1. svetovno vojno pa se je tudi boril v teh gorah. Z vrha Montaža je zelo lep razgled na Kanisnko pogorje, Dolomite, Karnijske in druge vrhove zahodnih Julijcev (Viš, Gamsova mati, Divja koza, idr).
Ob 05.00 uri smo se z avtomobili odpeljali preko MMP Predel, mimo Rajbelskega jezera, skozi Jezersko dolino na planino Pecol. Tam smo pustili avtomobile, oprtali nahrbtnike in se začeli vzpenjati po travnikih do navpičnih sten Montaža. Po okoli uri in pol smo prišli do najatraktivnejšega dela poti, tako imenovane Pipanove lestve. Pripravili smo si čelade, plezalne pasove in samovarovalne komplete, ter vstopili v ferrato. Po okoli 60 metrih navpičnega vzpona po lestvah smo prišli na greben gore. Še dobre pol ure pa smo na vrhu. Razgled je bil res čudovit. Kljub jasnemu vremenu je bil mraz, veter pa nas ni nič kaj prijazno božal. Po obveznem fotografiranju in skromni malici iz nahrbtnika smo se začeli vračati po grebenu do lestev. Odločili smo se, da prečimo pogorje po kar izpostavljeni ferrati Augusta Leva do Špika Hudih Polic. Pot je lepo zavarovana, izpostavljena in razgibana.
Spustili smo se do koče Brazza na sami planini Pecol. Po počitku smo se vrnili do avtomobilov in se po isti poti vrnili domov. Pozno popoldan pa smo se okrepčali z Gabrsko friko na Branetovem vikendu v Gabrjah. Lepa kratka tura, ki jo priporočam tudi drugim.
Tekst in foto: Stanko BALAŽIČ
Grossglockner nas vabi in pričakuje že nekaj let, vendar nam do sedaj kljub vztrajni želji ni uspelo stopiti na vrh najvišje gore sosednje Avstrije. To nam je uspelo v dneh 06.07. in 07.07. 2004
V torek 06.07.2004 ob 05.00 uri smo se dobili PP Kobarid. Po kavi smo se z lastnimi avtomobili odpeljlai preko MMP Predel, mimo Rajbla, Beljaka, Winklerna do Helingenbluta v Avstriji. Od tam naprej po znameniti Huchalpenstrasse do razgledne ploščadi Franz Josefhaus na višini 2481 m. Tja smo prispeli okoli 10.00 ure. Po krajšem okrepčilu smo se podali na ledenik Pasterze (Pastirica). Po dobro uhojeni poti po ledeniku smo se čez dobro uro začeli vzpenjati proti ledeniku Hofmannskees. Po okoli 4 urah smo prišli do najvišje ležeče koče Erherzog Johannshute, ki leži na višini 3.454 m. V koči smo pomalicali, se namestili in kasneje tudi prenočili.
V sredo, 07.06.2004 ob 07.00 uri smo se po zajtrku podali proti vrhu. Ponoči je zapadlo okoli 10 cm novega snega. Najprej smo se vzpenjali po položnem ledeniku Hofmannskees do prvih težav v prehodu pod Kleines (malim) Glocknerjem. Tukaj se je začelo resno delo naveze. Zatem nas je pot vodila skozi škrbino, ki je praktično najtežji del poti proti vrhu. Zaradi slabšega vremena ni bilo gneče. Ko premagamo to oviro je bila pot proti vrhu najvišjega vrha Avstrije Gross (veliki) Glocknerja 3798 m odprta. Od koče do vrha smo hodili okoli 1 uro in pol.
Slovenci ta vrh imenujemo Veliki Klek in ga imamo nekako za svojega, čeprav je simbol Avstrijcev kot pri nas Triglav. Med prvopristopniki je bil slovenski planinec, alpinist in duhovnik Valentin Stanič. Na vrhu je bil čas samo za nekaj fotografij in krajše razglede po okoliških gorah saj so se občasno oblaki strgali. Nato smo se bomo odpravili do koče, kjer smo se malo odpočili, pojedli kosilo in se odpravili v dolino do svojih avtomobilov. V
poznih večernih urah smo se po isti poti vrnili domov.
Tekst in foto: Stanko BALAŽIČ
MONTAŽ 2753m - 23. 9. 2004
Dne 23.09.2004 smo se člani planinske sekcije ŠD GAMS Kobarid skupaj s prijatelji iz Bovca podali na planinsko turo na 2753 m visoki Montaž v sosednji Italiji.
Montaž je najmogočnejši vrh v zahodnih Julijskih Alpah, katerega je najbolj cenil velik ljubitelj in poznavalec naših gora dr. Julijus Kugy. Med 1. svetovno vojno pa se je tudi boril v teh gorah. Z vrha Montaža je zelo lep razgled na Kanisnko pogorje, Dolomite, Karnijske in druge vrhove zahodnih Julijcev (Viš, Gamsova mati, Divja koza, idr).
Ob 05.00 uri smo se z avtomobili odpeljali preko MMP Predel, mimo Rajbelskega jezera, skozi Jezersko dolino na planino Pecol. Tam smo pustili avtomobile, oprtali nahrbtnike in se začeli vzpenjati po travnikih do navpičnih sten Montaža. Po okoli uri in pol smo prišli do najatraktivnejšega dela poti, tako imenovane Pipanove lestve. Pripravili smo si čelade, plezalne pasove in samovarovalne komplete, ter vstopili v ferrato. Po okoli 60 metrih navpičnega vzpona po lestvah smo prišli na greben gore. Še dobre pol ure pa smo na vrhu. Razgled je bil res čudovit. Kljub jasnemu vremenu je bil mraz, veter pa nas ni nič kaj prijazno božal. Po obveznem fotografiranju in skromni malici iz nahrbtnika smo se začeli vračati po grebenu do lestev. Odločili smo se, da prečimo pogorje po kar izpostavljeni ferrati Augusta Leva do Špika Hudih Polic. Pot je lepo zavarovana, izpostavljena in razgibana.
Spustili smo se do koče Brazza na sami planini Pecol. Po počitku smo se vrnili do avtomobilov in se po isti poti vrnili domov. Pozno popoldan pa smo se okrepčali z Gabrsko friko na Branetovem vikendu v Gabrjah. Lepa kratka tura, ki jo priporočam tudi drugim.
Tekst in foto: Stanko BALAŽIČ
 |
 |
 |
 |
 |
 |
