ULTRA PUŠELJC TRAIL - PODBRDO 20.6.2015 - PRVE NE POZABIŠ NIKOLI
Bilo je sončno in toplo.
Bilo je deževno in hladno.
Bilo je srčno in čudovito.
Nekako tako bi v treh stavkih izlil na papir svoje občutke.
Prijavnino na Ultra Pušeljc Trail (UPT) sem našel pod božičnim drevesom. Božiček že ve kam me poslat, da bo mir pri hiši.
Že v petek sem prišel v Podbrdo, pokazal obvezno opremo, dvignil startni paket in glej čudež - startna številka 1 na prvi moji resnični ultra preizkušnji, na prvem ultra trailu v Podbrdu. Kar malo mi je bilo v ponos, čeprav sem vedel, da je to organizatorjevo (Tedijevo) maslo, ki se je malo poigral in mi zaupal to »čast« . Hvala !
V soboto malo pred šesto uro se s še 100 tekači pomikam proti startu. Že ob prijavi me je nekdo vprašal a samo 100 jih je na startu? Ja res je, ampak 100 pripravljenih in ne zgolj prijavljenih. Večina »starih« ultra mačkov. V nogah že UTMB , LUT, 100 milj Istre….Jaz med njimi pa ves zelen z nekaj teki okrog 50 km in najdaljšim lani v Italiji 65 km (Vigolana trail). Globoko spoštovanje do vseh in vprašanje sebi ali sem si zadal previsok cilj? Treniral sem v redu, več kot po navadi, skrbi pa me predvsem prehrana. Telo po 50 km se začne drugače odzivat in ne deluje več na energijske gele, tablice in vse sladkarije, vsaj pri meni ne. Ob vsem tem premlevanju v glavi slišim odštevanje 3,2,1 in srečno. Podam se z množico in že sem na progi. Pred menoj je 106 km in 6800 višinskih metrov.
Zgodba bi bila predolga , če bi hotel napisati kaj vse sem doživel v dobrih 17 urah preživetih na progi, vsak tekač je doživel svojo zgodbo. Sam bom odgovoril na standardna vprašanja znancev in prijateljev. Mislim, da vsi po vseh tekmah doživljamo ta vprašanja, ki so mi včasih že smešna, a vendar takšen je svet in vse je treba nekako razumet, čeprav včasih s težavo.
A ni bila slaba vremenska napoved, zakaj si šel?
Čeprav je bilo na območju Črnega vrha in Blegoša slabo vreme. Deževalo je kot že dolgo ne, veter nam tudi ni prizanašal. Bili smo mokri in premraženi. Ni mi bilo lepo. Res je, vendar mi je bilo toplo pri srcu, vedel sem, da tečem svojo tekmo in nihče ni kriv, da je vreme takšno kot pač je. Sam sem kriv, če nisem imel pri sebi primernih oblačil in vem, da se to ne bo več zgodilo. Torej slabega vremena ni, je pa slabo oblečen tekač!
Kaj sploh vidiš v teh tekmah?
Vidim in doživim veliko, tega mi ne more nihče več vzeti. Vidim ogromno ljudi, ki stojijo premraženi na okrepčevalnicah, pa reševalcev in še in še. Čeprav ne tekmujejo, so tam in če jim znaš prisluhnit vidiš, da so to čudoviti ljudje, ki ti z veseljem pomagajo in jim to ni težko. Njihovo plačilo je dobra beseda, morda kakšna majica organizatorja. A ni lepo, da lahko dan danes vidiš tudi to. Vsakega bi povabil na Durnik - najtežji vzpon na Porezen, kjer se že od daleč sliši igranje harmonike. Ne moreš mimo ne da bi zavriskal in bil srečen, da si tam v tistem trenutku. Neprecenljivo!
Hvala dobri ljudje, vedno bom pripravljen vsaj z nasmehom poplačati vaš trud. Brez vas ni nas !
Vidim naravo, ki se zgodaj zjutraj prebuja, čez dan zaživi in se zopet poslovi s koncem dneva. In marsikatera žival steče po gozdu, ko sliši tvoje korake. No, ups če ni ta prava, včasih stečeš tudi ti ! A ni lepo biti del tega, ko greš vstran od vsakdanjih skrbi in daš glavo na off, bi rekli naši otroci.
Vidim resnične prijatelje, ki pridejo na progo in me spodbujajo, pomagajo in ni jim težko preživeti dneva nekje zunaj samo za to, da me vidijo tistih 10 minut, mi nudijo pomoč in toplo besedo. A se ne boš ustavil pri takšnih prijateljih, kakšno rekel in jim dal vedeti da si v redu?
Kateri si bil?
Standardno vprašanje skoraj 80 % ljudi.
Moj odgovor je BIL, BIL.. na progi in tudi v CILJU. Pravijo, da sem bil odličen in to tisti, ki se na to spoznajo. Rezultati so seveda dostopni na internetu za vse, ki jih to močno zanima. Zakaj se ljudje cenimo samo po tem kaj imamo, kam gremo, kateri smo na lestvici? A niso na takšni tekmi vsi zmagovalci od prvega do zadnjega? Ne me razumet narobe, sam spoštujem zmagovalce, šampione… in vsakemu z veseljem stisnem roko, ker vem kaj vse je vložil v uspeh. A hkrati z veseljem stisnem roko tudi zadnjemu, ker vem, kaj mu pomeni ta prihod v CILJ!
A nisi mogel še malo stisnit?
Lahko bi, a zakaj? Za ceno, da pustim na cedilu prijazno besedo z osebjem ob progi, s prijatelji… Ne hvala, imam veliko srce in veliko prostora. Že danes gledam po koledarju, kdaj grem na naslednjo tekmo in k srcu dam še kakšen spomin. Če bo vsaka naslednja vsaj polovico tako lepa, potem upam, da bom živel 100 let in jih zamenjal še veliko - ultra tekov mislim , da ne bo nesporazuma.
P:S
Cilj sem dosegel, poroko sem zamudil, pa vendar sem tega dne bil ob nevesti več kot sam ženin, saj sem velik del poti bil v njeni bližini. A ni tudi to lepo! Šalo na stran in vse lepo in veliko uspehov športnih in življenjskih Katji in Toniju!
Na progi nisem imel težav s prehrano, žulji…. Skratka vse je bilo super. Stroj je deloval na pršut, sir, zaseko in kakšen kozarček piva. Saj ne morem verjet, kot na največji veselici, no pa saj zame je bila! Ne morem reči, da me na koncu niso bolele noge, no koga pa niso?
Če bo v prihodnje kakšen znanstvenik ugotovil, da je takšen tek škodljiv, bom temu seveda prisluhnil, nato pa obul telovadne copate in šel na svoj trail v naravo !
Bilo je sončno in toplo.
Bilo je deževno in hladno.
Bilo je srčno in čudovito.
Nekako tako bi v treh stavkih izlil na papir svoje občutke.
Prijavnino na Ultra Pušeljc Trail (UPT) sem našel pod božičnim drevesom. Božiček že ve kam me poslat, da bo mir pri hiši.
Že v petek sem prišel v Podbrdo, pokazal obvezno opremo, dvignil startni paket in glej čudež - startna številka 1 na prvi moji resnični ultra preizkušnji, na prvem ultra trailu v Podbrdu. Kar malo mi je bilo v ponos, čeprav sem vedel, da je to organizatorjevo (Tedijevo) maslo, ki se je malo poigral in mi zaupal to »čast« . Hvala !
V soboto malo pred šesto uro se s še 100 tekači pomikam proti startu. Že ob prijavi me je nekdo vprašal a samo 100 jih je na startu? Ja res je, ampak 100 pripravljenih in ne zgolj prijavljenih. Večina »starih« ultra mačkov. V nogah že UTMB , LUT, 100 milj Istre….Jaz med njimi pa ves zelen z nekaj teki okrog 50 km in najdaljšim lani v Italiji 65 km (Vigolana trail). Globoko spoštovanje do vseh in vprašanje sebi ali sem si zadal previsok cilj? Treniral sem v redu, več kot po navadi, skrbi pa me predvsem prehrana. Telo po 50 km se začne drugače odzivat in ne deluje več na energijske gele, tablice in vse sladkarije, vsaj pri meni ne. Ob vsem tem premlevanju v glavi slišim odštevanje 3,2,1 in srečno. Podam se z množico in že sem na progi. Pred menoj je 106 km in 6800 višinskih metrov.
Zgodba bi bila predolga , če bi hotel napisati kaj vse sem doživel v dobrih 17 urah preživetih na progi, vsak tekač je doživel svojo zgodbo. Sam bom odgovoril na standardna vprašanja znancev in prijateljev. Mislim, da vsi po vseh tekmah doživljamo ta vprašanja, ki so mi včasih že smešna, a vendar takšen je svet in vse je treba nekako razumet, čeprav včasih s težavo.
A ni bila slaba vremenska napoved, zakaj si šel?
Čeprav je bilo na območju Črnega vrha in Blegoša slabo vreme. Deževalo je kot že dolgo ne, veter nam tudi ni prizanašal. Bili smo mokri in premraženi. Ni mi bilo lepo. Res je, vendar mi je bilo toplo pri srcu, vedel sem, da tečem svojo tekmo in nihče ni kriv, da je vreme takšno kot pač je. Sam sem kriv, če nisem imel pri sebi primernih oblačil in vem, da se to ne bo več zgodilo. Torej slabega vremena ni, je pa slabo oblečen tekač!
Kaj sploh vidiš v teh tekmah?
Vidim in doživim veliko, tega mi ne more nihče več vzeti. Vidim ogromno ljudi, ki stojijo premraženi na okrepčevalnicah, pa reševalcev in še in še. Čeprav ne tekmujejo, so tam in če jim znaš prisluhnit vidiš, da so to čudoviti ljudje, ki ti z veseljem pomagajo in jim to ni težko. Njihovo plačilo je dobra beseda, morda kakšna majica organizatorja. A ni lepo, da lahko dan danes vidiš tudi to. Vsakega bi povabil na Durnik - najtežji vzpon na Porezen, kjer se že od daleč sliši igranje harmonike. Ne moreš mimo ne da bi zavriskal in bil srečen, da si tam v tistem trenutku. Neprecenljivo!
Hvala dobri ljudje, vedno bom pripravljen vsaj z nasmehom poplačati vaš trud. Brez vas ni nas !
Vidim naravo, ki se zgodaj zjutraj prebuja, čez dan zaživi in se zopet poslovi s koncem dneva. In marsikatera žival steče po gozdu, ko sliši tvoje korake. No, ups če ni ta prava, včasih stečeš tudi ti ! A ni lepo biti del tega, ko greš vstran od vsakdanjih skrbi in daš glavo na off, bi rekli naši otroci.
Vidim resnične prijatelje, ki pridejo na progo in me spodbujajo, pomagajo in ni jim težko preživeti dneva nekje zunaj samo za to, da me vidijo tistih 10 minut, mi nudijo pomoč in toplo besedo. A se ne boš ustavil pri takšnih prijateljih, kakšno rekel in jim dal vedeti da si v redu?
Kateri si bil?
Standardno vprašanje skoraj 80 % ljudi.
Moj odgovor je BIL, BIL.. na progi in tudi v CILJU. Pravijo, da sem bil odličen in to tisti, ki se na to spoznajo. Rezultati so seveda dostopni na internetu za vse, ki jih to močno zanima. Zakaj se ljudje cenimo samo po tem kaj imamo, kam gremo, kateri smo na lestvici? A niso na takšni tekmi vsi zmagovalci od prvega do zadnjega? Ne me razumet narobe, sam spoštujem zmagovalce, šampione… in vsakemu z veseljem stisnem roko, ker vem kaj vse je vložil v uspeh. A hkrati z veseljem stisnem roko tudi zadnjemu, ker vem, kaj mu pomeni ta prihod v CILJ!
A nisi mogel še malo stisnit?
Lahko bi, a zakaj? Za ceno, da pustim na cedilu prijazno besedo z osebjem ob progi, s prijatelji… Ne hvala, imam veliko srce in veliko prostora. Že danes gledam po koledarju, kdaj grem na naslednjo tekmo in k srcu dam še kakšen spomin. Če bo vsaka naslednja vsaj polovico tako lepa, potem upam, da bom živel 100 let in jih zamenjal še veliko - ultra tekov mislim , da ne bo nesporazuma.
P:S
Cilj sem dosegel, poroko sem zamudil, pa vendar sem tega dne bil ob nevesti več kot sam ženin, saj sem velik del poti bil v njeni bližini. A ni tudi to lepo! Šalo na stran in vse lepo in veliko uspehov športnih in življenjskih Katji in Toniju!
Na progi nisem imel težav s prehrano, žulji…. Skratka vse je bilo super. Stroj je deloval na pršut, sir, zaseko in kakšen kozarček piva. Saj ne morem verjet, kot na največji veselici, no pa saj zame je bila! Ne morem reči, da me na koncu niso bolele noge, no koga pa niso?
Če bo v prihodnje kakšen znanstvenik ugotovil, da je takšen tek škodljiv, bom temu seveda prisluhnil, nato pa obul telovadne copate in šel na svoj trail v naravo !
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
"Srečni so tisti, ki imajo sanje,
še srečnejši pa tisti,
ki so se pripravljeni potruditi,
da se bodo uresničile."
Renato
še srečnejši pa tisti,
ki so se pripravljeni potruditi,
da se bodo uresničile."
Renato