Nekaj »Gamsov«, njihovih družinskih članov in prijateljev smo se ponovno odpravili proti morju. Tokrat smo se v soboto 9.5.2015 ob 7.00 uri odpeljali do zaledja Trsta. Cilj ene skupine je bil ogled doline reke Glinščice, druga skupina pa si je izbrala plezalno avanturo. Obe skupini pa bi se ponovno sestali v vasici Jezero.
Tako se je skupina, žensk in otrok, iz Boljunca odpravila v naravni rezervat mimo starega rimskega vodovoda do cerkvice Sv. Marije na Pečeh. Po krajšem odmoru in malici iz nahrbtnika pa so se sprehodili mimo slapa Supet do vasice Botač, kjer je bil nekoč tudi mejni prehod. Po strmi poti so se povzpeli do sprehajalno kolesarske proge. Ta je bila včasih trasa železniške proge iz Trsta do Kozine. Po treh urah zmerne hoje so prišli do vasice Jezero, kjer smo jih počakali plezalci.
Druga skupina smo se iz Boljunca z avtomobili odpeljali do vasice Jezero nad dolino Glinščice. Tržaški alpinisti so Čičko steno opremili z tremi feratami in več plezalnimi smermi z varovalnimi klini in sidrišči.. Tam smo se opremili s plezalno opremo in se najprej podali v bližnjo ferato Zimska roža. Zaradi gneče v sosednjih feratah smo se preizkusili v plezanju v bližnji steni. Poskusili smo preplezati tudi najdaljšo ferato Bruno Biondi, vendar smo se morali zaradi prevelike gneče na polovici obrniti in izplezati. Kasneje sta ferato Nos preplezala še Monika in Andrej.
Po vrčku piva in okrepčilu v bližnji gostilni smo se odpeljali skozi Trst do gradu Miramar. V bližnji laguni so se najpogumnejši okopali v prijetno toplem morju. Kasneje smo si še ogledali vrtove gradu Miramar. Med vožnjo proti domu pa nas je še pošteno opral dež. Med postankom z večerjo v Kanalu pa smo strnili vtise minulih ur. V poznih večernih urah smo se veseli odpravili proti domu in že snovali načrte za nove podvige.
Stane
Tako se je skupina, žensk in otrok, iz Boljunca odpravila v naravni rezervat mimo starega rimskega vodovoda do cerkvice Sv. Marije na Pečeh. Po krajšem odmoru in malici iz nahrbtnika pa so se sprehodili mimo slapa Supet do vasice Botač, kjer je bil nekoč tudi mejni prehod. Po strmi poti so se povzpeli do sprehajalno kolesarske proge. Ta je bila včasih trasa železniške proge iz Trsta do Kozine. Po treh urah zmerne hoje so prišli do vasice Jezero, kjer smo jih počakali plezalci.
Druga skupina smo se iz Boljunca z avtomobili odpeljali do vasice Jezero nad dolino Glinščice. Tržaški alpinisti so Čičko steno opremili z tremi feratami in več plezalnimi smermi z varovalnimi klini in sidrišči.. Tam smo se opremili s plezalno opremo in se najprej podali v bližnjo ferato Zimska roža. Zaradi gneče v sosednjih feratah smo se preizkusili v plezanju v bližnji steni. Poskusili smo preplezati tudi najdaljšo ferato Bruno Biondi, vendar smo se morali zaradi prevelike gneče na polovici obrniti in izplezati. Kasneje sta ferato Nos preplezala še Monika in Andrej.
Po vrčku piva in okrepčilu v bližnji gostilni smo se odpeljali skozi Trst do gradu Miramar. V bližnji laguni so se najpogumnejši okopali v prijetno toplem morju. Kasneje smo si še ogledali vrtove gradu Miramar. Med vožnjo proti domu pa nas je še pošteno opral dež. Med postankom z večerjo v Kanalu pa smo strnili vtise minulih ur. V poznih večernih urah smo se veseli odpravili proti domu in že snovali načrte za nove podvige.
Stane
 |
 |
 |
| Bine v ferati Bruno Biondi | Čička stena iz vasice Jezero | Del ferate Zimska roža |
 |
 |
 |
| Gasilska izpred gradu Miramar | Gneča v farati Bruno Biondi | Ljubo v Ferati |
 |
 |
 |
| Nežnejša skupina na kolesarski stezi | Panorama doline Glinščice | Plezalci na vrhu Zimske rože |
 |
 |
 |
| Posvet pred vstopom v ferate | Pred abzajlom | Pred cerkvico sv. Marija na Pečeh |
 |
 |
 |
| Skupinska iz Miramara | Trasa bivše železnice, sedaj sprehajalno kolesarska proga | Zgornje razgledišče nad dolino |
